ČRNI OGLJIK

Črni ogljik je strokovni izraz za črne saje in je produkt nepopolnega zgorevanja goriv, ki vsebujejo ogljik. Črni ogljik je del drobnih trdnih delcev PM10, od 5% do 40%, sestava se spreminja. Na Kitajskem ali v Indiji bi npr. brez delcev v zraku na leto umrlo 1.500.000 ljudi manj. Črni ogljik je v določenem pogledu lahko boljši pokazatelj vpliva onesnaženega zraka na zdravje kot PM10, saj je bolj povezan z viri onesnaženja. Glavni viri črnega ogljika so promet in kurjenje biomase. Koncentracije črnega ogljika znotraj šol in bolnišnic, ki nimajo aktivnih prezračevalnih naprav, se ne razlikujejo od tistih zunaj teh inštitucij. Zgorevanje lesa je velik onesnaževalec zraka, ki je na regionalni ravni celo pomembnejši od prometa, predvsem za mala in srednje velika mesta v okolici Alp. (Močnik, 2014)

Črni ogljik je pomemben zaradi podnebnih sprememb in vpliva na zdravje. Čeprav ga je malo, tako močno absorbira svetlobo, da segreva atmosfero, na tla pa sočasno meče senco. Vpliv črnega ogljika je primerljiv z vplivom ogljikovega dioksida in je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja planeta. Ogljikov dioksid segreva planet z močjo 1,6 vata na kvadratni meter, črni ogljik pa z močjo 1,1 vata. To pomeni, da sta primerljiva. Razlika je v tem, da je življenjska doba ogljikovega dioksida sto let, življenjska doba črnega ogljika pa je od kakšnega tedna do meseca. Če bi nam uspelo odstraniti črni ogljik iz ozračja, bi si s tem zelo hitro in ne tako zelo zapleteno kupili čas za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida.

Tehnologija za odstranjevanje črnega ogljika že obstaja. V Evropi so to filtri na dizelskih motorjih in termoelektrarnah. Z odstranjevanjem črnega ogljika bi si kupili dvajset let za razvoj novih tehnologij in vzpostavitev zakonodaje za izpuste ogljikovega dioksida. Slovensko podjetje je razvilo inštrument za merjenje koncentracije črnega ogljika Aethalometer. (Močnik, 2014)Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti v Ljubljani so se koncentracije črnega ogljika na tem območju v primerjavi z lokacijo mestnega ozadja znižale za kar 58%. (http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/85825/detail.html)

_______________________________________________________________________________________________________________________________________

                                                                                                                                                              

This project has received funding from the european union's seventh framework programme for research, technological development and demonstration under grant agreement no 308524.