ŽVEPLOV DIOKSID

Pri gorenju snovi, ki vsebujejo žveplo, nastane žveplov dioksid. Žveplov dioksid je brezbarven strupen plin značilnega ostrega neprijetnega vonja. Vir žveplovega dioksida v troposferi so različni industrijski procesi in izgorevanje različnih fosilnih goriv. Čeprav se pojavlja tudi v naravi pri izbruhih vulkanov ali večjih divjih požarih, je ta vir onesnaženja dosti manjši od človeških virov. Največji vir onesnaženja z žveplovim dioksidom so toplarne in termoelektrarne, ki za gorivo uporabljajo premog in so poleg tega eden od največjih virov elektrike v svetu. Letno proizvedejo tudi do 3.5 milijonov ton žveplovega dioksida. (EPA 2015)

Na podlagi podatkov iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) vidimo, da je Ljubljana ena od treh z žveplovim dioksidom najbolj kritično onesnaženih regij v Sloveniji. Glavni viri onesnaženja v teh regijah so prav termoelektrarne in toplarne ter drugi veliki industrijski obrati.

Žveplov dioksid je (poleg dušikovega dioksida) eden od glavnih krivcev, ki povzroča kisli dež. Kisli dež ima velik vpliv predvsem na rastline in vodne organizme, saj zmanjša pH vode tudi do 4, kar povzroči smrt pri številnih bolj občutljiv vodnih vrstah. Na srečo nima neposrednega velikega vpliva na naše zdravje, saj v večini primerov ne vstopi neposredno v naš organizem. (EPA, datum ni podan) Po slovenski zakonodaji ocenjevanja kvalitete zraka je mejna vrednost koncentracije žveplovega dioksida v 24-urnem času merjenja 125 µg/m³. (Vlada Republike Slovenije 2011)

Posledice kislega dežja so za okolje zelo velike, najbolj so ogrožene občutljive rastline. Kisel dež namreč povzroči rastlini hudo škodo s tem, ker v procesu fotosinteze moti glavni mehanizem proizvajanja hrane v rastlini. To posredno vpliva tudi na zmanjšanje količine in kvalitete pridelka rastlin. (C. K. Varshneya; J. K. Gargb; W. K. Lauenrothc; R. K. Heitschmidtc 2009)

Documents

 TitleModified DateSize 
Sulfur Dioxide3/29/20169.84 KBDownload
Žveplov dioksid3/29/2015778.23 KBDownload

_______________________________________________________________________________________________________________________________________

                                                                                                                                                              

This project has received funding from the european union's seventh framework programme for research, technological development and demonstration under grant agreement no 308524.