DUŠIKOV DIOKSID

Za oznako dušikov dioksid se skriva skupina zelo reaktivnih plinov in hudih onesnaževalcev zraka; gre za pline, ki jih kot poznamo dušikove okside (predvsem NO2 in NO) in označimo kot NOx. Dušikov dioksid najpogosteje nastane zaradi prometa, termoelektrarn, toplarn oz. kurišč, kjer je gorivo premog ali  nafta, pri visoki temperaturi gorenja. Dušikovi oksidi sicer sodelujejo v stratosferi (višja plast atmosfere) tudi pri razgrajevanju ozonske luknje in spomladnem razpadanju ozona, vendar se to ne dogaja v našem neposrednem okolju.  (EPA, 2012)

Je jedek plin, saj z vodno paro nastajajo pare dušikove kisline; reagira tudi z amonijakom in drugimi snovmi v zraku. V reakcijah s hlapnimi organskimi spojinami sodeluje pri nastanku troposferskega ozona. Nastale  spojine oz. delci prodirajo globoko v pljučno tkivo, ga poškodujejo, poslabšajo stanje respiratornih bolezni oz. kardiovaskularnih stanj. Še posebno velik vpliv ima na rastline, ker lahko pusti hude poškodbe na listih in upočasni rast, zato pri ocenjevanju kvalitete zraka igra pomembno vlogo. Poleg tega je eden od glavnih komponent smoga in ima velik vpliv na efekt tople grede in globalno segrevanje. (EPA 2012;  Clean Air Strategic Alliance 2004 – 2007)

Po direktivi 2008/50/ec sprejete s strani Evropskega parlamenta leta 2008, ki zadeva okoljsko kvaliteto zraka in izboljšanje kvalitete zraka v Evropi, je bila sprejeta meja koncentracije za dušikov dioksid 200µg/m³ v 1-urnem času merjenja. Po slovenski direktivi za ocenjevanje kvalitete zraka je bila sprejeta enaka mejna vrednost v enakem časovnem obdobju merjenja. (Evropski parlament 2008) (Vlada Republike Slovenije 2011)

Documents

 TitleModified DateSize 
Dušikov dioksid3/29/2015216.50 KBDownload
Nitrogen Dioxide3/29/20169.84 KBDownload

_______________________________________________________________________________________________________________________________________

                                                                                                                                                              

This project has received funding from the european union's seventh framework programme for research, technological development and demonstration under grant agreement no 308524.