ŽVEPLOV DIOKSID
Pri gorenju snovi, ki
vsebujejo žveplo, nastane žveplov dioksid. Žveplov dioksid je brezbarven
strupen plin značilnega ostrega neprijetnega vonja. Vir žveplovega dioksida v
troposferi so različni industrijski procesi in izgorevanje različnih fosilnih
goriv. Čeprav se pojavlja tudi v naravi pri izbruhih vulkanov ali večjih divjih
požarih, je ta vir onesnaženja dosti manjši od človeških virov. Največji vir
onesnaženja z žveplovim dioksidom so toplarne in termoelektrarne, ki za gorivo
uporabljajo premog in so poleg tega eden od največjih virov elektrike v svetu.
Letno proizvedejo tudi do 3.5 milijonov ton žveplovega dioksida. (EPA 2015)
Na podlagi podatkov iz
Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) vidimo, da je Ljubljana ena od
treh z žveplovim dioksidom najbolj kritično onesnaženih regij v Sloveniji.
Glavni viri onesnaženja v teh regijah so prav termoelektrarne in toplarne ter drugi
veliki industrijski obrati.
Žveplov dioksid je (poleg
dušikovega dioksida) eden od glavnih krivcev, ki povzroča kisli dež. Kisli dež
ima velik vpliv predvsem na rastline in vodne organizme, saj zmanjša pH vode
tudi do 4, kar povzroči smrt pri številnih bolj občutljiv vodnih vrstah. Na
srečo nima neposrednega velikega vpliva na naše zdravje, saj v večini primerov
ne vstopi neposredno v naš organizem. (EPA, datum ni podan) Po slovenski
zakonodaji ocenjevanja kvalitete zraka je mejna vrednost koncentracije žveplovega
dioksida v 24-urnem času merjenja 125 µg/m³. (Vlada Republike Slovenije 2011)
Posledice kislega dežja
so za okolje zelo velike, najbolj so ogrožene občutljive rastline. Kisel dež
namreč povzroči rastlini hudo škodo s tem, ker v procesu fotosinteze moti
glavni mehanizem proizvajanja hrane v rastlini. To posredno vpliva tudi na
zmanjšanje količine in kvalitete pridelka rastlin. (C. K. Varshneya; J. K. Gargb; W. K. Lauenrothc; R. K. Heitschmidtc 2009)