HLAPNE ORGANSKE SPOJINE
Hlapne organske spojine
(HOS oz. VOC – volatile organic compounds) so skupina organskih spojin, ki
vsebujejo ogljik, vodik in ostale elemente. Ker imajo pri sobni temperaturi
visok parni tlak, hlapne organske spojine zlahka izhlapijo. Kot pri večini
onesnaževalcev je promet njihov glavni vir, ker se hlapne organske spojine
tvorijo pri gorenju fosilnih goriv, kot na primer pri bencinu. Poleg transporta
so pogosti viri tudi nafta, petrokemična industrija in topila, premazi in drugi
razni viri. Poleg tega vulkani, bakterije in vegetacija sproščajo hlapne
organske spojine. (Clean Air Strategic Alliance 2004 – 2007)
V naši atmosferi se
nahajajo različne hlapne organske spojine, vendar nam niso najnevarnejše tiste,
ki imajo visoko toksičnost, temveč tiste, ki lažje reagirajo z ostalimi
onesnaževalci. Najbolj pogoste hlapne organske spojine, ki jih najdemo v našem
vsakodnevnem življenju, so aceton, benzen, etilen glikol, formaldehid, metilen klorid,
toluen in ksilen. Kot primer lahko navedemo nastanek ozona pri reakciji
ogljikovega dioksida v prisotnosti sončne svetlobe. Pogoste zdravstvene težave,
s katerimi se soočamo, so draženje oči, nosu, sapnika; glavoboli, izguba
koordinacije, slabost, poškodbe jeter, ledvic in osrednjega živčevja. Po drugi
strani pa moramo izpostaviti, da življenje, kakršno ga poznamo danes, brez hlapnih organskih spojin ne bi bilo
mogoče. Ljudje so največkrat izpostavljeni hlapnim organskim spojinam v zaprtih
prostorih, kjer ni prisotna dobra ventilacija ali prezračevalni sistemi.
(Whittle Waxes, datum ni podan) Posledice HOS zelo variirajo, saj so
sestavljene iz mnogo različnih spojin, kar predstavlja velik problem pri
njihovem merjenju. Meritve, ki nam dajo enake rezultate, nam nujno ne povejo tudi kakšna je kvaliteta
zraka, razen če bi predvideli glavni HOS v okolici. Zaradi njihove raznolikosti
ne obstajajo standardi ali smernice za merjenje HOS. (EPA 2012).